Nujna stanja Pediatrični medicinski portal
Alergologija in imunologija

Anafilaksija

Anafilaksija je hitro nastopajoča, življenjsko ogrožujoča preobčutljivostna reakcija na alergen. Klinična slika je raznolika, zato sta zgodnje prepoznavanje in takojšnja intramuskularna aplikacija adrenalina ključna za preprečitev zastoja dihanja ali cirkulacije.

Avtorica: dr. Minca Mramor Uredniški pregled: dr. Tina Vesel Posodobljeno: november 2025
Nazaj na razdelek
Primarni ukrep Adrenalin IM

0,01 mg/kg (max 0,5 mg) v m. vastus lateralis; ponovitev na 5–10 min do izboljšanja.

Tekočinska podpora 20 ml/kg

Bolusi 0,9 % NaCl v 10–20 minutah, po potrebi večkrat ponovimo.

Opazovanje 6–24 h

Respiratorni simptomi: 6–8 ur; po šoku: najmanj 24 ur bolnišnično opazovanje.

Samopomoč 150–300 µg

Komplet z auto-injektorjem adrenalina, antihistaminikom in kortikosteroidom za odpust.

Diagnoza

Kdaj je anafilaksija zelo verjetna?

Diagnozo postavimo klinično. Prisotnost katerega koli od spodnjih meril ob izpostavljenosti alergenu zahteva takojšnje ukrepanje z adrenalinsko terapijo.

  • Akutni nastop z znaki prizadetosti kože ali sluznic in respiratornimi ali cirkulatornimi simptomi.
  • Hitro zaporedje dveh ali več simptomov po stiku z verjetnim alergenom (koža/sluznice, dihala, cirkulacija, GI).
  • Hipotenzija po izpostavitvi znanemu alergenu (glej tabelo vitalnih funkcij).

Izolirana urtikarija ali angioedem brez prizadetosti dihal in obtočil ni anafilaksija. Razmislite o drugih sistemskih alergijskih reakcijah.

Organski sistemi

Klinična slika po organih

Koža in sluznice

  • generalizirana urtikarija, srbenje kože, oči ali nosu
  • eritrem, angioedem ustnic, jezika, uvule

Prebavila

  • slabost, bruhanje, driska
  • krčevite bolečine v trebuhu, izguba nadzora nad sfinktri

Dihala

  • zamašen nos, rinoreja, srbenje ali občutek zatezanja žrela
  • stridor, hripavost, lajajoč kašelj
  • dispneja, piskanje, cianoza, hipoksija, respiratorna odpoved

Obtočila

  • tahikardija, hipotenzija, kolaps
  • disritmije, huda bradikardija, srčno popuščanje

Osrednje živčevje

  • nemir, občutek ogroženosti, zmedenost
  • omotica, sinkopa ali izguba zavesti

Ocena in laboratorij

Kaj potrjuje diagnozo?

Anafilaksija ostaja klinična diagnoza. Laboratorijska potrditev je koristna zlasti pri nejasnih ali atipičnih primerih.

Serumska triptaza

Vzorec odvzamemo 15 minut do 2 uri po začetku anafilaktične reakcije in ga primerjamo z bazalno vrednostjo.

Pomaga ločiti anafilaksijo od poslabšanja astme ali drugih akutnih stanj.

Dopolnilna diagnostika

  • vitalni znaki, nasičenost kisika, EKG pri hemodinamski nestabilnosti
  • arterijska plinska analiza ob respiratorni odpovedi

Nikoli ne odlašajte z zdravljenjem zaradi dodatnih preiskav.

Razlikovanje

Diferencialna diagnoza

Najpogostejši sprožilci so hrana, piki kožekrilcev ter zdravila (betalaktamski antibiotiki, mišični relaksanti, NSAID). Vzrok natančno dokumentirajte za kasnejšo obravnavo pri alergologu.

Stanja, ki posnemajo anafilaksijo

  • vazovagalna reakcija
  • oralni alergijski sindrom
  • urtikarija brez sistemske prizadetosti
  • poslabšanje astme ali laringitis
  • šok druge etiologije, zastrupitve (ribji toksini, etanol, opiati)
  • epileptični napad, panična epizoda, hiperventilacijski sindrom

Ključni namigi

  • hipotenzija in respiratorna prizadetost po stiku z alergenom
  • generaliziran pruritus in urtikarija
  • hiter odziv na adrenalin

Takojšnji protokol

Zaporedje ukrepov

Ukrepajte takoj po postavitvi klinične diagnoze. Adrenalin je prva in najpomembnejša intervencija, podprta z ABC pristopom.

  1. TPO – ABC

    Zagotavljanje proste dihalne poti, oksigenacija in stabilna cirkulacija.

  2. Identificirajte in prekinite stik z alergenom

    Odstranite naramnico, infuzijo ali želo, če je to varno.

  3. Položaj bolnika

    Leže z dvignjenimi nogami; ob dyspnei polsedeč, ob bruhanju položaj na boku.

  4. Adrenalin IM

    0,01 mg/kg TT (0,01 ml/kg 1:1000) v m. vastus lateralis, največ 0,5 mg; pripravite ponovni odmerek.

  5. Dodatna podpora

    • 100 % kisik prek maske z rezervoarjem
    • intravenski dostop in bolusi tekočin 20 ml/kg TT 0,9 % NaCl

Vizualni protokol

Algoritem ukrepanja pri anafilaksiji

Shema povzame ključne odločitve pri nujnem ukrepanju. Kartice se lahko razprejo za prikaz podrobnih korakov in priporočil.

Protokol za ukrepanje pri anafilaksiji

Srčno-dihalna odpoved

Zdravite po protokolu

Upoštevajte smernice ALS/PALS in lokalne protokole oživljanja.

* Inhalacije adrenalina

0,5 ml/kg TT (ampula 1 mg/ml, največji enkratni odmerek 5 ml); če je raztopine manj kot 4 ml, dodajte 0,9 % NaCl.

** Inhalacije agonista beta-2

salbutamol (Ventolin®) 0,03 ml/kg TT (min 0,25 ml, max 1 ml) ali ipratropijev bromid/fenoterol hidrobromid (Berodual®) 0,1–0,15 ml/kg TT (max 4 ml).

*** Antihistaminiki – IV/IM

klemastin (Tavegyl®): <7 let 0,25–0,5 mg; 7–12 let 0,5–1 mg; >12 let 2 mg (max 2 mg/12 h).

Možne peroralne alternative ob začetnih znakih: cetirizin (Zyrtec®, Letizen®) 2–6 let 5 mg; >6 let in odrasli 10 mg; loratadin (Claritin®) <30 kg 5 mg; >30 kg in odrasli 5 mg.

**** Glukokortikoidi

hidrokortizon (Solu-Cortef®) 4–7 mg/kg TT IV (max 200 mg) ali metilprednizolon (Solu-Medrol®) 1–2 mg/kg TT IV (max 100 mg); odmerke lahko ponovimo na 6 ur.

Ocenite prehodnost dihalne poti, dihanje in obtok

  • Če je mogoče, odstranite izpostavljeni alergen.
  • Pokličite pomoč in pripravite nujno opremo.

Simptomi ali znaki zgornjih/spodnjih dihal ali srčno-žilni simptomi + verjetna anafilaksija

VBRIZGAJTE ADRENALIN 0,01 mg/kg TT IM (ampula 1 mg/ml, največji odmerek 0,5 mg) ALI uporabite samoinjektor:

  • otroci 7,5–25 kg: 0,15 mg;
  • otroci >25 kg in odrasli: 0,3 mg.

Hipotenzija ali kolaps

  • dodatni kisik;
  • ležeči položaj, dvig udev (Trendelenburg);
  • fiziološka raztopina 20 ml/kg TT IV/IO;
  • klic reanimacijski ekipi.

Če ni odziva v 5–10 minutah:

  • ponovite IM adrenalin;
  • ponovite bolus tekočine;
  • pričnite infuzijo adrenalina.

Stridor

  • dodatni kisik;
  • polsedeč položaj;
  • inhalacije adrenalina*;

V primeru dihalne stiske ali če ni odziva v 5–10 minutah:

  • IM adrenalin in zagotovite IV dostop;
  • ponovite inhalacije adrenalina*;
  • razmislite o dodatnem IM adrenalinu;
  • dodajte antihistaminik IV/IO/IM;
  • klic reanimacijski ekipi.

Piskanje

  • dodatni kisik;
  • polsedeč položaj;
  • inhalacije agonista beta-2**.

V primeru dihalne stiske ali če ni odziva v 5–10 minutah:

  • IM adrenalin in zagotovite IV dostop;
  • ponovite inhalacije agonista beta-2**;
  • razmislite o dodatnem IM adrenalinu;
  • klic reanimacijski ekipi.

Druga dodatna zdravila

Za kožne znake: razmislite o antihistaminiku IV ali PO***.
Za preprečitev biphazične anafilaksije: razmislite o glukokortikoidih IV ali PO****.

* Inhalacije adrenalina: 0,5 ml/kg TT (ampula 1 mg/ml, največji enkratni odmerek 5 ml; če je raztopine manj kot 4 ml, dodajte 0,9 % NaCl).

** Inhalacije agonista beta-2: salbutamol (Ventolin®) 0,03 ml/kg TT (min 0,25 ml, max 1 ml) ali ipratropijev bromid/fenoterol hidrobromid (Berodual®) 0,1–0,15 ml/kg TT (max 4 ml).

*** Antihistaminiki: klemastin (Tavegyl®) IV/IM – <7 let 0,25–0,5 mg, 7–12 let 0,5–1 mg, >12 let 2 mg (max 2 mg/12 h). Ob začetnih znakih je možen tudi peroralni antihistaminik: cetirizin (Zyrtec®, Letizen®) 2–6 let 5 mg, >6 let in odrasli 10 mg; loratadin (Claritin®) <30 kg 5 mg, >30 kg in odrasli 5 mg.

**** Glukokortikoidi: hidrokortizon (Solu-Cortef®) 4–7 mg/kg TT IV (max 200 mg) ali metilprednizolon (Solu-Medrol®) 1–2 mg/kg TT IV (max 100 mg); odmerke lahko ponovimo na 6 ur.

Predlagamo nižji prag za zdravljenje z adrenalinom v primeru:

  • predhodne hude reakcije;
  • izpostavljenosti znanemu ali verjetnemu alergenu;
  • pridružene astme.

Le angioedem ali urtikarija

  • antihistaminik PO;
  • če ima bolnik znano astmo, inhalacije agonista beta-2**;
  • opazovanje 4 ure, ker gre lahko za zgodnje znake anafilaksije.

Če bruhanje ali bolečine v trebuhu vztrajajo – razmislite o adrenalinu IM.

Zdravila

Farmakoterapija pri anafilaksiji

Zdravilo Odmerek / način Opombe
Adrenalin IM 0,01 mg/kg TT (0,01 ml/kg 1 : 1000) v m. vastus lateralis, max 0,5 mg na odmerek Ponavljamo vsakih 5–10 minut do stabilizacije. Pri refraktarnem šoku infuzija 0,1–5 µg/kg/min.
Kisik 100 % prek obrazne maske z rezervoarjem Ob respiratornih simptomih ali hipotenziji.
Bolus tekočin 20 ml/kg TT 0,9 % NaCl v 10–20 minutah; po potrebi ponovimo Hitro ukrepanje pri hipotenziji ali slabi perfuziji.
Antihistaminik klemastin IV: <7 let 0,25–0,5 mg; ≥7 let 0,5–1 mg; odrasli 2 mg (max 2 mg/12 h)alternativa: hitrodelujoči peroralni antihistaminik Lajša kožne simptome; ne nadomešča adrenalina.
Glukokortikoid hidrokortizon 4–7 mg/kg TT IV (max 200 mg)metilprednizolon 1–2 mg/kg TT IV (max 100 mg) Ob poslabšanju ponovimo po 6 urah. Zmanjšujejo tveganje biphasične reakcije.
Adrenalin inhalacije 0,5 ml/kg TT (max 5 ml) raztopine 1 : 1000 Pri stridorju ali laringealnem edemu.
Salbutamol 0,03 ml/kg TT (min 0,25 ml, max 1 ml) v nebulizaciji Pri zapori spodnjih dihal v kombinaciji z oksigenacijo.

Po stabilizaciji

Nadaljnja navodila

  • Opazovanje v bolnišnici: respiratorni simptomi najmanj 6–8 ur, po šoku vsaj 24 ur.
  • Pred odpustom zagotovite komplet za samopomoč (auto-injektor 150 µg za 7,5–25 kg, 300 µg za >25 kg), antihistaminik in kortikosteroid.
  • Dogovorite prednostno napotitev k pediatričnemu alergologu za opredelitev sprožilcev in nadaljnje vodenje.

Upoštevajte protokol za ukrepanje pri anafilaksiji ter poučite družino o prepoznavanju zgodnjih znakov in pravilni uporabi auto-injektorja.

Povezana poglavja

Oglejte si še Akutno revmatsko vročico ali angioedem za širši kontekst obravnave preobčutljivostnih reakcij.

Nazaj na seznam razdelkov